Košarica
0,00 €
Košarica
0,00 €
Vaša košarica
Trenutno nimate v košarici nobenega izdelka.
Brezplačna dostava nad 50 €
Napolnite košarico in prihranite na dostavi!
V množici kozmetičnih izdelkov, ki so na voljo na trgu, lahko z malo truda vsakdo najde idealen izdelek za svoj tip kože. Tak, ki lepo diši, ne masti, ne izsušuje, ravno prav vlaži in privlačno izgleda že na polici.
Ko enkrat najdemo izdelek, ki nam senzorično odgovarja, je pol dela že opravljenega. Vendar ima vsak kozmetični produkt poleg vidnih učinkov, ki jih uporabniki ocenimo na prvi pogled in prvo uporabo, tudi malo bolj skrit in predvsem dolgoročen vpliv na našo kožo.
Koža, kot naš največji organ, pa je veliko več kot le zavidljiv okras, ampak je vredna vsakršne pozornosti, investicije in skrbi tudi zavoljo zdravja našega celotnega telesa.
Torej je do zadnje sestavine pomembno, kaj nanjo nanesemo.
Pod oznako »naravno« si večina od nas zagotovo predstavlja izdelek, ki vsebuje vse sestavine naravnega izvora. Mogoče celo nabrane nekje v naravi, sušene pod streho kozolca in skrbno pripravljene z rokami pridnih nabiralk in izkušenih babic.
Vendar temu ni čisto tako. V kozmetiki ima pojem »naravno« svojo specifično definicijo, ki se nekoliko razlikuje od predstave večine uporabnikov. Prav tako se »naravni« ločuje od »eko«, »organskega« in »cruelty-free« izdelka.
Vsem zgoraj naštetim izdelkom (z izjemo »cruelty-free«) je načeloma skupna izključitev:
Naravna kozmetika resnično vključuje veliko manj sintezno ustvarjenih sestavin, ki so po načrtu pripravljene v kozmetičnih laboratorijih glede na željene lastnosti spojine – takih ki jih v naravni ne najdemo. Hkrati pa vsebuje tudi dokaj majhen odstotek sestavin, ki so na neki točki resnično rasle na poljih, bile nabrane, ekstrahirane in uporabljene.
Naravne sestavine v izdelku večinoma predstavljajo spojine, pripravljene v laboratorijih, vendar identične naravnim.
Po premisleku ugotovimo, da to ni nikakršno zlo – v laboratoriju pripravljene spojine, identične tistim v rastlinah, imajo preverjeno sestavo, ne vsebujejo primesi in so izdelku dodane v točno določeni, vedno enaki količini. Vsebnost neke spojine v sami rastlini je namreč težko nadzorovati, saj se ta spreminja glede na veliko število dejavnikov (vreme, naravni škodljivci, onesnaženost zraka in vode… če popolnoma zanemarimo pesticide, ki so pri množični vzgoji komercialnih rastlin nujno potrebni, pa četudi v zanemarljivih količinah).
A tu se drobni tisk še vedno ne konča – kolikšen odstotek (tako ali drugače) pridobljenih naravnih sestavin v razmerju z nenaravnimi sestavinami mora formulacija vsebovati, da je vredna naziva »naravnega kozmetičnega izdelka«?
Dejstvo je namreč, da je popolnoma naraven izdelek nemogoče izdelati, embalažirati, razvoziti in distribuirati ter zraven pričakovati, da bo skozi ves proces in vpliv vseh stresnih dejavnikov ob tem ostal enak po izgledu, učinkovitosti in na splošno še vedno uporaben.
Nujen je majhen delež konzervansov, emulgatorjev, kelatorjev in drugih obveznih sestavin. Brez njih je izdelek nestabilen in podvržen okužbi z mikroorganizmi, kar vodi v prisotnost škodljivih, ali celo strupenih metabolitov in pretvorkov, ki jih bakterije ustvarijo iz sprva varnih spojin. Tak izdelek nanesti na kožo je neprimerno nevarneje, kot nanesti majhno količino konzervansa.
Vse te pomožne sestavine so večinoma sintezne, vendar so svojo nenevarnost in intaktnost dokazale skozi desetletja kontinuirane uporabe brez posledic za zdravje. Ob besedi »konzervans« pa večina od nas vseeno najprej pomisli na parabene.
Kemično so parabeni estri parahidroksibenzojske kisline. Glede na razvejanost stranskih skupin jih v grobem ločimo na metil, etil, propil, butilparabene in tako naprej. Študije so dokazale, da z razvejanostjo stranskih skupin parabenov narašča njihova sposobnost za vezavo na estrogenske receptorje (estrogeni so skupina hormonov, značilnih za ženski spol; razvejani parabeni pa jih posnemajo in delujejo na podoben način). To posledično pomeni, da so hormonski motilci.
Vendar pa v praksi – na koži in ob spremstvu drugih sestavin – ni vedno vse tako kot v nadzorovanem in-vitro poskusu. Leta uporabe so dokazala, da je uporaba metil in etilparabena zelo varna. Ne povzročata alergijskih reakcij, v organizmu se ne akumulirata in tako naprej.
Vendar sta na trgu zaradi vsesplošne pretirane prestrašenosti manj podučenih kupcev nezaželjena, in ker konzervans v izdelku neizogibno mora biti, nadomeščana s kopico manj poznanih in testiranih alternativ, ki so potencialno veliko bolj nevarne za naše zdravje.
Ampak kaj je bistvo te zgodbe o parabenih?
Parabeni in parahidroksibenzojska kislina so povsem naravno prisotni v številnih naravnih rastlinskih eteričnih oljih, borovnicah in drugem gozdnem sadju. Ki jih zaradi prisotnosti antioksidantov in drugih koristnih snovi z veseljem vnašamo v vsakodnevni jedilnik.
Nauk te zgodbe je tako – ni vse naravno vedno zdravo, in ni vse sintezno vedno škodljivo.
Konec koncev je tudi botulinum toksin, eden izmed najmočnejših človeku poznanih toksinov, ki zavira sproščanje acetilholina v živčnomišičnih stikih ter povzroča ohromelost, popolnoma naraven proizvod bakterij Clostridium botulinum.
Da je človeštvo tako nečimrno, da si ga v obliki »botoxa« prostovoljno in ne poceni vbrizgava v mišice lastnega obraza, je pa tako ali tako že druga zgodba…
Kar se tiče naravne kozmetike pa nas potrošnike državna in tudi evropska zakonodaja pušča dokaj nezaščitene. Kakovost in predvsem (minimalna) količina naravnih sestavin v izdelkih, označenih kot naravni, je dokaj nedorečena.
Pogosto se tako zgodi, da nek »naravni« izdelek vsebuje resnično majhen odstotek naravnih sestavin – a vendar se ponosno razkazuje v zeleni embalažici, potiskani z listjem in cvetjem, zapakirani v recikliran papir in z nič kaj skromno ceno. Mi pa to vsoto z veseljem odštejemo, v dobri veri da smo naredili nekaj za svoje zdravje. V resnici pa kupimo produkt, ki niti ni tako bistveno drugačen od nekega pol cenejšega izdelka, ki ni oglaševan kot »naraven« - in je posledično tudi veliko cenejši.
Glavni vodili pri nakupu naravne kozmetike sta torej:
nudi popoln vpogled v prisotne sestavine in nemalokrat tudi razlago njihovega izvora in vloge v izdelku in ki ne varčuje na kvaliteti sestavin, ampak raje tam, kjer je to našim očem manj prijetno, veliko prijetneje pa naši koži – na embalaži (ki je VEDNO najdražja komponenta izdelka!)
Bolj kot zakonodaja, red na področju naravne kozmetike držijo različni certifikati. Kozmetične certifikate so povečini ustvarile neodvisne družbe, ki so postavile svoje kriterije za naravno kozmetiko. Ti kriteriji so javno objavljeni in strogo upoštevani. Izdelek, ki jih ustreza, pa prejme oznako certifikata. Če torej srečamo izdelek z enem izmed spodnjih logotipov, imamo garancijo, da ustreza določenim normativom.
Par certifikatov, ki jih najpogosteje srečamo:
BDIH, SoilAssociation, Cosmebio, NaTrue, VEGAN…
Njihove podrobne zahteve zlahka najdemo na spletu. Večino pa je vsem skupno, da ne smejo vsebovati:
Certifikati so zaenkrat zadovoljivo vodilo za potrošnika, vendar bi bilo veliko pregledneje in enostavneje preprosto nadgraditi in poenotiti zakonodajo. S tem bi ogromno prispevali k varnosti uporabnika in zaščiti potrošnika pred elegantnimi prevarami.
Kot že omenjeno, tudi navedeni pridevniki niso sopomenke ko gre za opis kozmetike. »Naravno« pomeni, da je sestavina prisotna v naravni – torej je lahko v izdelku ali kot direktno ekstrahirana iz rastline, ali pa sintezno ustvarjena identična.
Oznaki »ekološko« in »organsko« pa gresta še korak dlje. Navezujeta se predvsem na način pridelave rastlin, iz katerih se sestavina pridobiva – se pravi brez pesticidov in v skrbno nadzorovanem, nekontaminiranem okolju.
»Cruelty-free«
O neodobravanju testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih, ki navadno podležejo posledicam krutih postopkov, je bilo izrečeno že veliko. A pomiritev je na dlani – od leta 2013 je po zakonodaji v EU prepovedano kakršnokoli testiranje sestavin, polizdelkov ali končnih kozmetičnih izdelkov na živalih. Na srečo to pomeni, da tovrstne oznake kmalu ne bodo več ekskluziva, ampak pravilo.
Vendar moramo kljub krutosti postopkov ostati hvaležni tovrstnemu testiranju – rešilo nas je marsikaterega (bolj ali manj) hudega nepričakovanega stranskega učinka na naši koži in koži naših najmlajših. Srečni pa smo lahko, da je znanost dovolj napredovala, da lahko varnost izdelkov testiramo na novejše, celotnemu planetu prijazne načine.
Ni torej vseeno, kakšno kozmetiko kupujemo. Koža kot organ ni nepropusten pokrov, ampak živa struktura, ki brani našo notranjost pred zunanjimi vplivi, a tudi metabolizira, spreminja in prepušča, kar nanjo nanesemo. Barvila, dišave in drugi »kozmetični okraski«, ki v formulaciji nimajo nikakršne uporabne vloge, razen te, da zadovoljijo naše nečimrne čute in nas s tem prepričajo, da za nek izdelek prej odštejemo denarce kot za konkurenčnega, so nepotrebni. Pravzaprav popolnoma nezaželeni v rutini nekoga, ki da nekaj na svoje celostno zdravje.
In ravno dišave so najpogostejši krivec za alergijske reakcije, ekceme, dermatitise in druge kožne tegobe. Drobne molekule namreč z lahkoto prodrejo v kožo in izzovejo imunski odziv. Različne spojine pa prodrejo različno globoko, brez problema tudi v krvni obtok. In s tem zaokrožijo po telesu neznani usodi naproti – se bodo pretvorile v strupen produkt, akumulirale v tkivu, ali pa se nedotaknjene izločile? Ne vemo. Tudi strokovnjaki velikokrat ne.
Zakaj bi torej tvegali?
Imejmo se radi in izbirajmo varno, preverjeno, nežno in učinkovito. Iz rok skrbno izbranih in preverjenih proizvajalcev na našo kožo le najčistejše iz narave.
Ob tem vam svojo roko podajamo pri našem podjetju.
Vemo, kaj vam ponujamo,
Z ljubeznijo do vaše kože,